Pomen besede "gostilna"

KABAK, -a, m. Institucija najnižje kategorije v predrevolucijski Rusiji, v kateri so alkoholne pijače prodajali za pijače. Vrata gostiln, čajnic in zavetišč so bila vso noč na stežaj odprta. Kuprin, Gambrinus. [Zakhar] se je spremenil v gostilno in tam celo noč hodil s kakšnim naključnim prijateljem. Markov, Strogoffs. || Širjenje. zanemarjena O smth. podoben vzdušju takšne ustanove z neredom, nečistočo, hrupom itd. [Guverner:] Na ulicah je gostilna, nečistota! Gogolj, revizor. [Ivanov:] Gospodje, v moji pisarni je bila spet odprta gostilna. No, zdaj je bil papir prelit z vodko... drobtinami... kumarami. Čehov, Ivanov.

Vir (tiskana različica): Slovar ruskega jezika: V 4 zvezkih / RAS, Inštitut za lingvistiko. raziskave; Ed. A.P.Evgenieva. - 4. izdaja, izbrisana. - M.: Rus. lang.; Poligrafi, 1999; (elektronska različica): Temeljna elektronska knjižnica

  • Kabak - pivovarna za prodajo in ustvarjanje pogojev za uporabo alkoholnih pijač.

Beseda kabak se prvič pojavlja v pisnih virih leta 1563 (ta datum je poimenovan v Vasmerjevem etimološkem slovarju). Menijo, da je beseda izposojena iz spodnjenemškega narečja kabacke, kaback - "dotrajana hiša, koča, ruševine".

Po drugih virih je taver beseda, izposojena iz turških jezikov, in pomeni posodo. V turških jezikih beseda taverna pomeni bučo in bučno posodo, ki je bila razširjena med nomadi. Iz besede taverna (torej buča) je prišlo ime sorte bučk bučk.

KABA'K 1, a, m. 1. Pivnica (zgodovina). || Nizkokakovostni obrat za pitje z neurejenim vzdušjem (zanemarljivo). Družite se po gostilnah. Redni gostinci pivnice. 2. prenos. O nečem, kar s svojo neurejenostjo, nečistočo, hrupom spominja na vzdušje takšne ustanove (pogovorno fam. Neodobrava.). V svoji sobi imate pravega K., nagačenega, prekajenega. Na ulicah do., Nečistoča! Ggl. K. ste se dogovorili tukaj. govedo! M. Grky.

KABA'K 2, a, m. (Regija). Enako kot bučke 2.

Vir: "Pojasnjevalni slovar ruskega jezika" uredil D. N. Ushakov (1935-1940); (elektronska različica): Temeljna elektronska knjižnica

pub I

1. zastarel. pivnica ◆ Industrijalec ga je povabil, naj gre v pivnico in pije vino. VK Arseniev, "Dersu Uzala", 1923 ◆ Vsako omembo gostilne na njenem naslovu spremljajo zelo nenaklonjeni epiteti: gostilna - "učitelj greha", "uničevalec duš", "neizpolnjena maternica", "hišna praznina", " uničevalec hiš "," bogastvo osiromašeno "," življenje z malo koristi "," zlobno zatočišče "itd. RNC)

2. prenos. pogovorni kraj, ustanova, kjer prodajajo in pijejo alkoholne pijače; bar, restavracija, pivnica, vinski kozarec itd. ◆ Na drugi strani ulice je nad poslikanimi vrati kabarejske restavracije BB-Bo očitno utripala svetla svetilka... Ta pub je bil znan po svojih ljubiteljskih kebabih. Ob misli na hrano se je Vadimu Petroviču podrl želodec - od včeraj ni jedel več. A. N. Tolstoj, "Sprehod skozi agonijo", knjiga tretja. "Turobno jutro", 1941 (citat iz RNC) ◆ Glavna razlika med gostilno in gostilno je bila v tem, da so v gostilno vstopili samo zato, da so strmoglavili kozarec kozarcev, v gostilni pa so začeli streči prigrizek.

3. prenos. pogovorni nered ◆ [G r o d n in h.] Dva tedna! (Na stran.) Očetje, svatje! Vzdržite, sveti svetniki! V teh dveh tednih je bila izklesana podčastnikova žena! Zaporniki niso dobili živil! Na ulicah je taverna, umazanija! Sramota! Sramota! N. V. Gogolj, "Generalni inšpektor", 1835 // "1836" ◆ „No, imaš krčmo,“ glasno rečem vratarju (kot je V. A. Maklakov rekel o Drugi dumi). PD Dolgorukov, "Velika opustošenja", 1922-1924 (citat RNC) ciganska taborišča raztrganih in lačnih kulaških družin, ki so jih tu izselili iz Ukrajine. IL Solonevich, "Rusija v koncentracijskem taborišču", made Naredili smo takšen pub s to hipofizo, tako da je vsaj zmanjkalo vašega stanovanja. M. Bulgakov, "Pasje srce", 1925 (citat RNC)

Frazeologizmi in stabilne kombinacije

  • vaška gostilna / tovarna
  • obdržati pivnico
  • pravi pub
  • odnesi v krčmo / odnesi vse v krčmo / povleci vse v krčmo / povleci vse v krčmo
  • visi po lokalih
  • Carjeva gostilna

pivnica II

1. reg. Jug. Rusija, Don. (1929, 1939), Rost., Krasnodar., Krim, Orenb., Krasnoyar. : buča ◆ ruska gostilna. Majhna rdeča buča. ◆ Bela gostilna. Velika bela buča.

2. reg. Ryaz., 1955–1958, Mezopotamija z Oke in Pronije; Ryaz., 1971–1972: majhno trikotno pobočje dvokotne strehe ◆ Nekateri imajo hišo s princem, drugi pa gostilno. ◆ Streha gostilne. Z majhnim naklonom.

Skupno izboljšanje zemljevida besed

Zdravo! Moje ime je Lampobot, sem računalniški program, ki pomaga narediti Zemljevid besed. Zelo dobro znam, toda za zdaj ne razumem dobro, kako deluje vaš svet. Pomagaj mi ugotoviti!

Hvala! Malo bolje sem razumel svet čustev.

Vprašanje: Makedonščina je nekaj nevtralnega, pozitivnega ali negativnega?

Pomen besede gostilna

taverna v slovarju križank

gostilna
  • g. maloros. kebek donsk. južno. tebeka vzhod spodaj bukharka kavk. harmelon maloros. piščanci. smola., buča Cucurbita Melopepa s. maksimuma; zmotna pivnica
  • Buča
  • (bantu) kralj Bugande

Pojasnjevalni slovar živega velikega ruskega jezika, Dal Vladimir

g. maloros. kebek donsk. južno. tebeka vzhod spodaj bukharka kavk. harmelon maloros. piščanci. smola., buča Cucurbita Melopepa s. maksimuma; zmotna pivnica.

Primeri uporabe besede kabaka v literaturi.

Zanimivo je bilo, da zdaj od gostilna stražnik ne bo lovil, kot se je zgodilo prej: vsaj umri za pultom.

Nizka gradnja hlodov gostilna kot bi se usedel k tlom in na cesto vrgel gostoljubno verando, nad katero je bila namesto tablice prikovana majhna božična jelka z pordela iglami.

Pravzaprav v kotu gostilna, na klopi stari greben Dorokh Kovalchuk in stari Tula Titus Humpbacked.

Ko se je stari Koval zvečer vrnil iz gostilna doma, je ženi Hanni neposredno sporočil, da se je hvala bogu poročil s Fedorko.

Kdaj gostilna Dunka Rachitelikha je bila siva kobila, vsi so vedeli, da Morok sedi v krčmi.

Zdaj je kobila stala ob strani gostilna, povešen z glavo in zaspano migajoč z očmi, je Morok sedel za pult z učiteljem Agapom in Rachitelom.

Sproščena Iljuška je brezglavo prihitela v odprta vrata gostilna, tu pa je padel naravnost v kremplje obalne Matyushke Gushchin.

Ganna je zdaj še posebej pogosto božala svojo pisanico Fedorko in se sploh ni grajala, ko se je stari Koval vrnil gostilna pijan.

Od gostilna odšel na obisk k svojemu bratu Agapu in se na poti obrnil k šefu Akulinu.

Ko je Titus šel mimo gostilna, na odprta vrata je nekdo zakričal: - Hej, tvoj kruh, kam si šel?

Mochegans in Kerzhaks sta se končno srečala za poročno mizo, ki je bila močnejša od podložništva, in gostilna Rachitelikha, ognjeno delo in povezovanje vseh potreb.

šel mimo gostilna Rachitelikha, stari Koval se je ustavil, zmajal s sivo glavo in vprašujoče pogledal v svata.

V tovarni Klyuchevsky so popotniki odšli na dopust gostilna Rachitelikhi.

Nekdanji suženjski ropar in suženjski strežnik sta skupaj pila in prisilila Rachitelikho, da je pil, nato pa je objeta odtavala iz gostilna v župnijo.

Po ločitvi od krvnika pri gostilna Rachitelikhi, Gruzdev je veselo odšel na bazar.

Vir: knjižnica Maxima Moshkova

Transliteracija: kabaka
Nazaj se glasi kot: akabak
Kabaka je sestavljena iz 6 črk

Kabaka kaj je to

Fundacija Wikimedia. 2010.

  • Pozabljene pravljice
  • Grad Scarborough

Oglejte si, kaj je "Kabak" v drugih slovarjih:

KABAK - mož. popivalnica, steblo; · Star. obkrožena; Šala. ivan rumenjak; kraj prodaje vodke, včasih tudi piva in medu. Gostilna je pravzaprav obrat za pitje odkupnine. Videti ljudi, obiskati gostilne. Poiščite nagajivo osebo v zaporu in pijanca v gostilni...... Dahlov pojasnjevalni slovar

KABAK - 1. KABAK1, pivnica, mož. 1. Pivnice (vzhod). || Nizkokakovostni obrat za pitje z neurejenim vzdušjem (zanemarljivo). Družite se po gostilnah. Redni gostinci pivnice. 2. prenos. O vsem, kar spominja na vzdušje take institucije s svojim...... razlagalnim slovarjem Ushakova

KABAK - 1. KABAK1, pivnica, mož. 1. Pivnice (vzhod). || Nizkokakovostni obrat za pitje z neurejenim vzdušjem (zanemarljivo). Družite se po gostilnah. Redni gostinci pivnice. 2. prenos. O vsem, kar spominja na vzdušje takega obrata s svojim...... razlagalnim slovarjem Ushakova

taverna - glej... Slovar sopomenk

KABAK - KABAK, ah, mož. V starih časih: pivnica (zdaj na splošno o restavracijah, zabavnih obratih, z vinom, hrano). Kakšen k. Ali so se tukaj dogovorili? (sklic: o neredu, zmedenosti, hrupu; pogovorni neod.). | zmanjšanje. bučke, chka, mož. | prid. taverna,...... razlagalni slovar Ozhegova

KABAK - (tat.). Gostilna, kraj prodaje vodke. Slovar tujih besed, vključenih v ruski jezik. Chudinov AN, 1910... Slovar tujih besed ruskega jezika

konoba - I. Sabaklary җirgә yatyp үrmәlәp үsә torgan, kroglica syman yaki ozyncha zur җimeshle yashelchә. KYNTAR KABAGY - Tyshky kureneshe belәn sheshәgә ohshash, asharga močna torganska konoba (kabygy savyt ittep kulanyla); Rusko Buča. II. KABAK - Kүz almasyn algy yaktan...... tatarski teleneң aңlatmaly sүzlege

gostilna - I gostilna I., običajno bučke - vrsta buče Cucurbita melo rero. Od tur., Tat., Chagat. кабак - enako (Radlov 2, 437); glej Mi. TEL. 1, 320; Gombots 96. II krčma II. krčma, prva gostilna, gram. Vesegonsk. 1563 (gl. Srezn. I, 1169), pogosto v 17. stoletju... Etimološki slovar ruskega jezika Maksa Vasmerja

KABAK - KABAK1 Pridobite pivnico. Odessa. Zavrnite prosti tek. CSRGO. / em> Gostilna z bučami. Daj pub nekomu. Odessa. Zavrni do l. pri povezovanju. CSRGO. KABAK2 Rojen v krčmi, krščen v vinu. Narodn. Nebr. O pijancu, alkoholičarju. DP, 796... Veliki slovar ruskih izrekov

taverna - samostalnik, m., upotr. redko morfologija: (ne) kaj? taverna, zakaj? gostilna, (glej) kaj? gostilna, kaj? gostilna, o čem? o pivnici; mn. kaj? gostilne, (ne) kaj? taverne, zakaj? gostilne, (glej) kaj? gostilne, kaj? gostilne, o čem? o gostilnah 1. V pogovornem...... razlagalnem slovarju Dmitrieva

Pomen besede gostilna

Kabaka v slovarju križank

gostilna
  • (bantu) kralj Bugande

žene, maloros. kebec don., južno. tebeka vzhod, nižje. bukharka kavk. harmelon maloros., Kursk., smola., buča Cucurbita Melopepa s. maksimuma; zmotna pivnica.

Slišali so se človeški glasovi, motna svetloba več osvetljenih oken gostilne (natančno taverna, o tem ni dvomil: že je opazil, da so pivnice najnižjega reda praviloma služile kot mesto koncentracije življenja v tej divjini) - torej, slabo svetloba več osvetljenih oken gostilne je raztrgala umazano steno hiše nasproti nočne teme in dva ali tri grda brezlistna drevesa... Tam je usmeril korake.

Leta 1962 je bugandska profevdalna stranka Kabaka Yekka (Only Kabaka), ustanovljena leta 1961, nasprotovala politiki osrednje vlade za preoblikovanje U.

Kavboj - drzen mladenič, na račun katerega je več kot ena zmaga, - ki je v zadnji bitki za življenje svoje kobile, ki jo je ljubil in cenil, zlomljen, v znak žalovanja hodi po preriji od gostilne do gostilne z njenimi kopiti okoli vratu..

Dolgo, gluho decembrsko noč, premetavanje Favorskega in Čugunova, dokler se med seboj in potepanjem od gostilne do gostilne nista prišla do tihega sporazuma.

Na koncu ulice se je Nikon poravnal s krčmo, Nikon pa se je srečal s Karpuško nosom v nos: mehanik samouk, ki je močno omahnil, je zapuščal gostilno.

Razumela sem se z univerzitetnimi poraženci in se, potepajoč se z njimi od gostilne do gostilne, vsako noč napila na modro, v čast svoji depresiji in skrivaj gojenega mazohizma.

Seznanil sem se z inštitutovskimi intelektualci-poraženci in se, potepajoč se z njimi od gostilne do gostilne, napil zaradi hude depresije in na skrivaj gojenega mazohizma.

Po dolgem času, po številnih opominih, je Barkov vsem zagotovil, da je knjiga prevedena, in na koncu, ko so ga začeli povsem resno nadlegovati, je pojasnil, da knjigo res prenašajo iz krčme v gostilno, da jo je najprej položil na eno mesto, nato pa prevedel drugemu in nenehno skrbi, da ne bi dolgo ležala na enem mestu, ampak jo premestili iz enega obrata za pitje v drugega ".

Medvedu je pokazal, kako dekleta kradejo grah in kako ženska hodi v pivnico in se hvali, ko zapušča gostilno, leži na tleh.

KABAKA je

pomen, opredelitev besede

KABAKA maloros. kebek donsk. južno. tebeka vzhod spodaj bukharka kavk. harmelon maloros. piščanci. smola., buča Cucurbita Melopepa s. maksimuma; zmotna pivnica.

Knjige

»Tema je zajela vse črne noči. Gostilna pa je svetla in vesela. Tistemu, ki je pijan, kozarec vina - Luč sonca, zvezd in lune... "

V to zbirko je najstarejši ruski pesnik Mark Kabakov vključil svoje najboljše pesmi o ljubezni, napisane več kot 60 let.

... ker ni samo priča dobe - je tisto dobo in vsi, ki smo v njej živeli, bomo zaradi njegove proze ostali v času. Bil je genij, Jurij Trifonov, v tem je bistvo "(Aleksander Kabakov)....

... zgodovina pitja v Rusiji. Avtorjev cilj je bil "preučevati pitje pijač s strani tistega plodnega življenja, v katerem so rasle gostilne, pijača in kisselovniki." Dela Pryzhova še ni opisal nihče...

... asov ob osmih ali devetih in poskrbite, da bo dovolj za pivnico. Za danes. In za jutri. In pojutrišnjem. In še tri ali štiri dni. In potem pojdite v pub in se počasi napite, opazujte različne ljudi...

Besede po pomenu so blizu

  • KABAK, šinok; star. obkrožena; komično. ivan rumenjak; kraj prodaje vodke, včasih tudi piva in medu. Gostilna je pravzaprav odkupnina.
  • KABATSKY, gostilna itd. Glej gostilna.
  • PONATUSILI
  • KIBEKL, kebek, tebek ž. spodaj perm. gostilna, buča.
  • KABACHOK (2), m. 1.oglejte pub. 2. Majhna restavracija, kabaret.
  • PONATORI, začel bolje delati.
  • KABATCHIK, -a, m. (Zastarelo). Skrbnik gostilne. II f. gostilničar, s. II app. kabat-chitsky, th, th,
  • SMASHAN, razbit (malo) v pričevanju.
  • DIGGER, izkopaj nekaj. Malo smo kopali, a šli v krčmo. Kopajte po papirjih in preverite, ali lahko najdete moje pismo!
  • VELOCHNIK, iz rodu žafranovih mlečnih kapic, ki raste v smrekovem gozdu. Gremo pod drevo, v pivnico.

Članki in publikacije

Kaj pomeni "taverna" - slovar. taverna je.... taverna - definicija. pridružite se zabavi naše skupine Vkontakte! Beseda se je nekje izgubila - morda,.

gostilna - KABAK maloros. kebek donsk. južno. ti si na vzhodu spodaj bukharka kavk. Garmelon Maloros. piščanci. smola., buča Cucurbita Melopepo s. maksimuma;.

gostilna, m. (regija). Enako kot bučke 2., gostilna, m. 1. Pivnice (zgodovina). || Nizkokakovostni obrat za pitje z neurejeno okolico.

1) Gostilna je centralizirano gostinsko mesto, kjer lahko dejansko jeste za delo ali za denar. Včasih je bil sestavni del vseh iger.

Opis "KABAK" v katalogu elektronskih pojasnjevalnih slovarjev SLOVORUS.

Je kaj skupnega pri izvoru besed "taverna" (obrat za pitje) in "bučke" (zelenjava)? Slišal sem, da je v nekaterih krajih "gostilna".

V Odesi bučo imenujejo "taverna". In zame osebno je situacija takšna - če gre za košček (rezino) puba, potem zagotovo.

Gostilna je pivnica. Prva gostilna se je pojavila v Moskvi v 50. letih 16. stoletja. Ivan IV. Vasiljevič je prepovedal prodajo v Moskvi.

Od transcendentalnega Kavkaza in slikovite Čerkezije do revne severne vasi z balalajko in trepakom v bližini gostilne, - povsod, povsod: v.

O zgodovini pitnih obratov v Rusiji

Od "pogovora" v gostilni do "pijanosti" v gostilni

Alkoholne pijače v Rusiji niso uživali le ob določenih praznikih, to je ob določenih dnevih, ampak so jih prodajali tudi v zasebnih obratih za pitje, imenovanih "taverne". Taverne so imela tudi druga slovanska ljudstva, ta tradicija pa se je ohranila do 20. stoletja. Zahodni in južni Slovani gostilne poznajo že od 11. stoletja. Različni slovanski jeziki uporabljajo podobna imena, na primer "krchma" v bolgarščini, "krchma" v srbohrvaščini, "krčma" v češčini, "karczma" v poljščini.

Lahko domnevamo, da je bila slovanska gostilna prvotno prodajal samo alkoholne pijače. Po besedah ​​znanega bolgarskega jezikoslovca Naydena Gerova (1823-1900) je bila beseda "krchma" v pomenu "trgovina za prodajo vina in žganja" v staro bolgarskem jeziku izpričana že v 11. stoletju. V etimološkem slovarju bolgarskega jezika je beseda "krchma" opredeljena kot kraj prodaje alkohola in razložen njen možni izvor iz starobolgarskega glagola "krkizhtn", kar pomeni "ustvarjati zvok." V novobolgarskem jeziku se glagol "karkam" že uporablja natančno v pomenu "piti". V sodobnem bolgarskem jeziku "krchma" pomeni kraj prodaje alkohola in hladnih prigrizkov.

Na Slovaškem so na primer po navedbah obveščevalcev in literarnih dokazov poznejšega obdobja (XIX - začetek XX. Stoletja) v gostilni "prodajali samo alkoholne pijače, prodaja hrane pa je bila redka izjema." V poljskih gostilnah so poleg prodaje alkohola pogosto ponujali tudi nastanitev..

Opisi ruske gostilne so precej redki, a sodeč po pričevanju beneškega popotnika Ambrogija Contarinija, ki je leta 1475 obiskal moskovsko kneževino, v ruski gostilni obiskovalci niso samo pili, ampak tudi jedli. Ambrogio Contarini je način življenja ruskega ljudstva opisal na naslednji način: "... njihovo življenje se nadaljuje na naslednji način: zjutraj stojijo na bazarjih do približno poldneva, nato gredo v gostilne, da bi pojedli in popili, po tem času jih ni več mogoče vključiti v noben posel.".

Kljub raznolikosti lokalnih tradicij pa lahko domnevamo, da je bila slovanska gostilna prvotno prodajno mesto samo za alkohol, saj je bila beseda "taverna" v različnih slovanskih jezikih uporabljena tudi v pomenu "opojna pijača".

Po pričevanju nekaterih tujcev naj bi bila v moskovski kneževini od sredine 15. stoletja. obstajala je prepoved odpiranja obratov za pitje. Če je torej v opombah beneškega Ambrogija Contarinija omenjena gostilna, potem je v opombah Michalona Litvina navedeno, da je veliki vojvoda Moskve Ivan III (1462–1505) svoje ljudi obrnil k treznosti, tako da je povsod prepovedal pitne lokale. Očitno je ta prepoved veljala za inštitut za brezplačno hranjenje, ki ga je zamenjala knežja gostilna.

Dedič Ivana III., Veliki vojvoda Vasilij Ivanovič (1505-1533), je nadaljeval politiko svojega predhodnika in ohranil prepoved brezplačnega uživanja alkoholnih pijač med prebivalstvom. Do tega so imeli pravico le njihovi bližnji in po besedah ​​V. Solovjova telesni stražarji velikega vojvode, za katere je bilo po pričevanju tujcev zgrajeno novo naselje, kjer je bila dovoljena brezplačna prodaja alkohola. Michalon Litvin razlaga ime novega naselja z dejstvom, da so ga zgradili litovski vojaki, moskovski vladar pa je naselje Nalivka poklical "v očitek našemu plemenu, ki je nagnjeno k pijančevanju (od besede" pour ")". V Moskovski kneževini se je po besedah ​​Michalona Litvina zahvaljujoč trezni politiki vladarjev "Moskovčani vzdržali pijančevanja in mesta so bogata z gospodarji, pridnimi v različnih družinah.".

Po pričevanju Adama Oleariusa je novi del mesta zgradil Vasilij III posebej za tuje vojake: Poljake, Litovce in Nemce - in ga po besedi "pour" poimenoval Naleyks. »To ime se je pojavilo zato, ker so se tujci bolj kot Moskovci ukvarjali s pitjem pijače in ker je bilo nemogoče upati, da bo ta običajni in celo prirojeni primež mogoče izkoreniniti, so dobili popolno svobodo pitja. Da pa ne bi okužili Rusov s svojim slabim zgledom, so morali pijani bratje živeti sami čez reko. ".

Politiko treznosti je nadaljeval sin Vasilija III - Ivan IV, po zavzetju Kazana leta 1552 je prepovedal prodajo vodke v Moskvi.

V času vladavine Ivana Groznega se je v moskovski državi pojavil nov pivski obrat, imenovan "krčma", ki je prodajal krušno vino, med in pivo. Po besedah ​​zgodovinarja V. N. Tatishcheva, ki ne navaja točno določenega leta, so v Moskvi zgradili prvo gostilno za "oprichnino", osebno stražo Ivana Groznega. I. Pryzhov tudi gradnjo prve gostilne povezuje z opričino: »Po vrnitvi iz bližine Kazana,« piše I. Pryzhov, »je Ivan IV prepovedal prodajo vodke v Moskvi, dovolil, da jo je opričnikom popil in za pitje zgradil» na Balčugu «(barantanje, bazar ) posebna hiša, imenovana v tatarskem jeziku "taverna" ".

I. Pryzhov uvaja natančnejše datiranje videza prve gostilne v moskovski državi, vendar se hkrati v njegovem delu pojavita dva datuma: "približno 1555" in "približno 1552".

Povezava med videzom gostilne in opričino se zdi povsem logična. Verjetno je Ivan Grozni po vzoru svojega predhodnika Vasilija III., Ki je dovoljeval pitje alkohola samo spremstvu in na strogo določenih mestih, ustanovil tudi ustanovo za svojo osebno zaščito, kjer ste lahko kljub splošni prepovedi pili. Če pa upoštevamo obdobje obstoja opričnine (1565–1572), je treba videz prve moskovske gostilne pripisati najstarejšemu letu 1565.

Kljub temu je 1555 kot datum nastanka prve gostilne v Moskvi, ki ga je označil I. Pryzhov, postal praktično splošno sprejet. V tem kontekstu je zanimivo opaziti mnenje raziskovalca V. Pokhlebkina, ki brez sklicevanja na zgodovinske vire videz prve pube pripisuje 1533, medtem ko se 1547 pojavlja v enciklopediji o Moskvi..

Zgornji podatki o pojavu lokala v Rusiji temeljijo na posrednih virih. Trenutno nimamo pisnih dokazov o gradnji prve gostilne. Kar zadeva prvo omembo besede "krčma" v zgodovinskih besedilih, potem se ta po besedah ​​M. Vasmerja prvič pojavlja v carinski listini Vesyegonskaya z dne 4. avgusta 1563. Z drugimi besedami, to je carinska listina Vesyegonskaya, vključena v akte, ki jih je zbrala arheografska komisija Akademije znanosti in je trenutno prvi izvirni dokument, ki priča o obstoju gostilne v ruski državi v drugi polovici 16. stoletja.

Carinska listina Vesi Yogonskaya je določala znesek dajatev, pobranih z različnim blagom v samostanski vasi Vesi Yogonskaya, in bila poslana arhimandritu samostana Simonov z brati kot odgovor na njihove prošnje. V prvi prošnji je arhimandrit prosil carja, naj samostanskim kmetom da na milost in nemilost carine iz samostanske vasi Vesi Yogonskoy, kjer so vsak teden potekala velika pogajanja, vendar so okraji in meščani pobirali carinske dajatve, kar je kmetom samostanske vasi povzročilo le izgube. Zahteva arhimandrita in bratov je bila zadovoljena, a kmalu je car prejel novo pritožbo, da so uradniki knezov Mihaila Fedoroviča in Aleksandra Ivanoviča Prozorovskega "ob praznikih in vseh dneh" ustanavljali trgovine in "hranili gostilne" na posestvih svojih vladarjev "in Popravili so obrti in dali vsem ljudem trgovino na posestvih svojega suverena, vendar niso smeli vstopiti v celotno trgovino z Egonom, njihova samostanska carinska zbirka Vesky pa je bila zelo pomanjkljiva. V odgovor na pritožbo je carjeva listina prepovedala postavljanje trgovin in zadrževanje krčm v knežjih posestih, barantanje pa je bilo ukazano organizirati le v samostanski vasi. Čeprav Vesyegonskaya listina potrjuje obstoj gostilne pred nastankom opricnine, ostaja odprto vprašanje o natančnem datumu pojava prve gostilne v ruski državi.

Po mnenju I. Pryzhova je "v moskovski krčmi eno ljudstvo dobilo ukaz, da je treba piti, torej kmetom in meščanom, ker jim je bilo samo prepovedano delati domače pijače." Znano pa je, da so bili v času vladavine Ivana IV prepovedani brezplačni obiski gostilne, saj po navedbah N.M. Karamzina Ivan Grozni "ni prenašal podle pijančevanja in je le na veliki teden in na božični dan ljudem dovolil, da so se v gostilnah zabavali, pijani na vse načine drugič so bili poslani v zapor. " Sodeč po pričevanju tujcev, je bilo v času vladavine Ivana Groznega pijanstvo med navadnimi ljudmi najstrožje kaznovano in z zakonom je bilo prepovedano prodaja vodke v gostilnah.

Povsem možno je, da je že v času vladavine Ivana Groznega gostilna postala državna institucija in nadomestila rusko zasebno gostilno, saj je bila 150 let praktično edini pitni obrat ruske države, ne da bi šteli gostilne (prenočišča), ki so v Rusiji obstajale že dlje časa in so jih hranili navadno zasebniki, ki so prevzeli posebno dolžnost, da so se mimo njih zadrževali - "stoje".

V zgodovinskem in etimološkem slovarju P. Ya. Chernykh je gostilna opredeljena kot obrat za pitje odkupnine v državi Moskva in v stari Rusiji, kjer se prodajajo alkoholne in opojne pijače in jih takoj pijejo. V drugih slovanskih jezikih je ta pomen izražen drugače. V ukrajinščini je "shinok", v beloruščini - "shynok" iz nemške besede "Schenke". Izvor besede "taverna" je še vedno nejasen in sporen, vendar ni dvoma, da ni ruski in ne slovanski, ampak je prišel z vzhoda ali jugovzhoda. Možno je, da je bil prvotni pomen te besede (sprva z neurejeno izgovorjavo: taverna - kapak - kopak) drugačen. Možno je, da je to pomenilo "kraj, kjer se sprehajalci in drugi ljudje zbirajo, da se igrajo žita in karte ter se spodbujajo z opojnimi pijačami in pitjem tobaka." V turškem jeziku "kapak" pomeni "boj, tekmovanje", "taverna" pa pomeni "cilj, cilj". V osetskem jeziku je "qabaqq" drog z desko, ki služi strelskemu tekmovanju v čast preminulega. P. Ya. Chernykh ne izključuje, da je iz ruskega jezika beseda "krčma" prešla v nemščino: "Kabacke" v pomenu "dotrajana hiša". M. Vasmer ne zavrača nasprotnega mnenja, da je beseda "krčma" v ruščino prešla iz spodnjenemškega narečja. M. Fasmer dvomi v povezavo besede "krčma" in čuvaškega "χupaχ", ki je sorodna turško-tatarski "krčmi" v pomenu besede "buča", "bučna steklenica"..

Po besedah ​​zgodovinarja V. N. Tatishcheva je "taverna" tatarska beseda in "pomeni dvorišče za mirovanje", ki so ga Tatari zgradili le pozimi. Razlaga izvora besede "krčma" I. Pryzhova je podobna: "Tatari so krčmo (tatarsko besedo) sprva imenovali" vas "," posestvo "in" gostilna ", kjer so poleg zalog hrane prodajali tudi pijačo, ki so jo Tatari uživali pred letom 1389, ko so se morali, ko so sprejeli mohamedansko vero, odreči vinu ".

Pravzaprav je v gostilni v Moskvi gostilna prevzela funkcije gostilne kot mesta za prodajo alkoholnih pijač za navadno prebivalstvo, toda po mnenju V. N. Tatishcheva je ustanovitev gostilne "ljudem dala veliko kritik in smrti razlog"..

Mnenje, da je gostilna povzročila pijanstvo med Rusi, se med rusko inteligenco 19. stoletja vse bolj širi. in v veliki meri temelji na primerjavi družbenih običajev dveh zgodovinskih obdobij, med katerimi je prelomnica ustvarjanje puba. Z drugimi besedami, "krčmo" začnejo povezovati z "dobrimi starimi časi", ko v Rusiji pijanosti ni bilo, in taverna postane simbol razpada morale. »V pred moskovski Rusiji pijanosti ni bilo,« je zapisal I. Pryzhov, »pijanosti ni bilo kot primeža, ki razjeda nacionalni organizem. Okrog pitja so se moški in moški zbližali, moški in ženske so se zbližali in, zapečateni od veselja in ljubezni, se je družabno življenje ljudi pomaknilo naprej, pivnica (gostilna) pa je postala središče družbenega življenja znanega okrožja. Pijače, ki so krepile človekovo moč in zbirale ljudi okoli sebe, so najbolj blagodejno vplivale na fizično in duhovno naravo človeka. "

Knjiga I. Pryzhova je služila kot osnova za nadaljnje nasprotovanje gostilne in gostilne kot dveh različnih vrst obratov: »... povsod so bile pitnice hkrati užitne hiše. To je bila tudi starodavna slovanska gostilna, kjer so se ljudje prehranjevali. Zdaj v Rusiji obstajajo hiše, kjer lahko samo pijete, ne pa tudi jeste. Pošastni videz takšnih pivnic odmeva skozi vso nadaljnjo zgodovino ljudi. " Upoštevajte, da že pred pojavom pivnice v Rusiji obstajajo znaki pretiranega uživanja alkohola s strani Rusov. Na primer Georg Perkamot, Grk, ki je bil v službi velikega vojvode Ivana III., Ugotavlja, da Rusi uporabljajo predvsem med, ki je "pogosto pijan". Italijanski popotnik Ambrogio Contarini je Ruse imel za "največje pijance", ki se "s tem hvalijo in prezirajo tiste, ki ne pijejo". Zgodovinar S. Solovjev pripoveduje, da so v Rusiji in v 15. stoletju. strast do močnih pijač je še naprej prevladovala: "... kosila so spremljala pitja in zmernosti ni bilo opaziti: v analih najdemo izraz - kosilo in pijača, kjer sta ti dve besedi nujno povezani".

Mnenje I. Pryzhova o pomenu slovanske gostilne v javnem življenju ne samo ruske, temveč tudi drugih slovanskih držav je postalo temeljno, podoba starodavne slovanske gostilne pa je bila idealizirana in dobila romantičen odtenek. I. Pryzhov piše: »In tako je bila gostilna ime kraja, kjer so se ljudje zbirali zaradi pitja in prehranjevanja, pogovorov in pitja s pesmimi in glasbo.... ljudje so se mirno zbirali v prostih gostilnah in se tam pogovarjali o politiki. " Tuji opisi ruske gostilne dodajo določen odtenek idilični sliki, ki jo upodablja I. Pryzhov. Po besedah ​​Ambrogija Contarinija je bil način življenja prebivalcev Kijeva takšen: »... od jutra do tretje ure se lotijo ​​svojih poslov, nato pojdite v gostilne in tam ostanite do noči; pogosto pijani začnejo tam bojevati ".

Kljub temu je bilo mnenje, da je imela moskovska gostilna uničujoč vpliv na javne običaje, konec 19. stoletja trdno zasidrano. slavni etnograf NF Sumtsov je zapisal, da je »gostilna pod vplivom različnih neugodnih zgodovinskih pogojev gospodarskega in moralnega življenja ljudi ponekod pod poljsko-nemškim vplivom prerasla v gostilno, spet pod moskovskim vplivom v gostilno, torej v temno in enostransko ustanovo, v kraju, kjer samo pijejo, in v interesu šinkarja je, da obisk gostilne pije, dokler ne izgubi zavesti, tako da je pil, pil, zastavil imetje, izgubil denar in glavo. " Na začetku XX. javni in politični lik D. N. Borodin je v svojem delu o gostilni z naslovom »Gostilna in njena preteklost« zapisal: »Napačno bi bilo, če bi na gostilno gledali kot na prototip poznejše gostilne.... do vključno XII. stoletja v Rusiji ni bilo pijančenja. Z invazijo Tatarjev se je morala močno spremenila, okoliščine, ki so spremljale mongolsko obdobje, pa so bile še posebej ugodne za širjenje pijanstva. Moskovsko obdobje, ki je sledilo po tem, je našlo izredno pripravljeno podlago za zasaditev gostilne. Gostoljubna vrata pivnic so se na stežaj odprla in pijano veselje se je razlilo po vsej Rusiji! ".

Se moram strinjati s to formulacijo vprašanja? Obstoj obratov za pitje, namenjenih izključno prodaji alkoholnih pijač, ni ruska novost, je običajno načelo prodaje alkohola v skoraj vseh evropskih državah, kjer do 16. stoletja. pitne ustanove so že imele pomembno vlogo v družbenem življenju prebivalstva. Rusija je v tej zgodovinski dobi šele začela ustvarjati mrežo krajev za prodajo alkoholnih pijač. Ruska posebnost je bila, da je država prevzela nadzor nad gradnjo in distribucijo pitnih obratov. Pravzaprav so zasebne gostilne zamenjali državni obrati za pitje, država pa je sama začela organizirati proizvodnjo in trgovino z alkoholnimi pijačami..

V naslednjih dveh stoletjih se bodo v Rusiji pojavile nove vrste pitnih obratov, ki ustrezajo naraščajočim potrebam prebivalstva v gospodinjstvih, ne samo zaradi njegovega količinskega povečanja, temveč tudi zaradi potrebe po zadovoljevanju potreb različnih družbenih skupin..

če je bilo zanimivo, bom drugi del objavil z nadaljevanjem.

gostilna

Pomen besede gostilna

Slovar Ushakov

1..

kabina a do 1, pivnica, mož.

1. Pijače (vzhod).

| Nizkokakovostni obrat za pitje z neurejenim vzdušjem (zanemarljivo). Družite se po gostilnah. Redni gostinci pivnice.

2. prenos. O nečem, kar s svojo neurejenostjo, nečistočo, hrupom spominja na vzdušje takšne ustanove (pogovorno fam. Neod.). V svoji sobi imate pravo gostilno, polno dima in dima. "Na ulicah je gostilna, nečistota!" Gogolj. »Tu si postavil krčmo. Govedo! " M.Gorky.

2..

kabina a do 2, gostilna, človek. (regija). Enako kot bučke 2.

Toponimski slovar Kavkaza

reka v regiji Tuapse na Krasnodarskem ozemlju je levi pritok Tu (teče vanjo blizu vasi Olginka); izvira na severozahodnih pobočjih Lysaye (821 m). Po mnenju V. N. Kovešnikov prevod hidrodima temelji na adigskih elementih k'e - by - "buča", k'o - "dolina", - "dolina, kjer gojijo buče." Možno je, da je hidronim preveden kot "svinjska dimlja", kjer je k'o - "prašič", byku - "dimelj" (adyg.) Tretja varianta sega k mešanju turškega in adygejskega stebla, kjer je k'o - "jama" (turško.), k'o - "dolina" (adyg.), - "Jamska dolina".

Frazeološki slovar (Volkova)

Taverna Gol (ljudski pesnik.) - zbiraj. pili vse iz sebe, obubožani pijanci.

► Tam gre ves tavernski gol.

Slovar pozabljenih in težkih besed 18. in 19. stoletja

, a, m.

Pitje podjetje nižjega razreda, v katerem so prodajali alkoholne pijače.

* ► Če želi razbremeniti dolgčas ali, kot sam pravi, če se želi zabavati, gre v pivnico. // Radishchev. Potovanje iz Sankt Peterburga v Moskvo //; Zdaj mi je balalajka draga.Ja, pijani žig trepaka Pred gostilno. // Puškin. Eugene Onegin // *

KABATCHIK, KABATCHITSA, KABATSKY, ◘ KABATSKAYA GLAVA.

Turkizmi v ruščini

1) (običajno bučke), w regija. (ukr., sprožilec., smola.) vrsta buče z belimi podolgovatimi plodovi. Izkušnje, gostilna 1852 (Sl. Acad., 1956, 5, 614, 615); ukr. konoba z ogleda.; Taverna Dal, ukr. kebeque; don., jug. buča tebyoka (2, 69); Vasmer, 2, 147. Gostilna Radlov (Tat., Krimsko-Tat., Tur., Chag.) Buča; su kabak (tur.) posoda iz izdolbene buče (2, 437). "Beseda je zabeležena v številnih turških jezikih, začenši z Mahmudom Kašgarjem v pomenu buče" (Dmitriev, 1958, 45).

2) m star. popivalnica, gostilna, šinok (Dal, 2, 69). Prvič zabeleženo po letu 1563 (Sreznevsky, 1, 1169); Polikarpov, krčma 1704; Dal bučke 1. buča; 2. lonci, posode za vodko (2, 69). Beseda taverna v znamenju. pivnica slave. jeziki, ki se uporabljajo v ruščini. lang. Sre bulg. krchma, mehana (iz perzijske pivnice mei-khan), polj. traktiernia, Srb. krchma, rakitsinitsa, češčina, krema. Vasmer: "Po besedah ​​Bruecknerja poljski kabak prihaja iz ruščine, tako kot Alt., Tat. Kabak je enak (glej Radlov, 2, 436). Produkt besede kabak iz Chuv hubah je dvomljiv - enak, domnevno povezan s Türkom -tat. kabak buča, bučna steklenica, od koder gostilna "(2, 148). Bogoroditsky taverno nanaša na besede tat. in mong. porekla (Bogoroditsky, 1935, 353). Sre Radlov kagiak (Krim), prazna gostilna na drevesu, votla (2, 463); taverna (tat., krimsko-tat., tur., chag.) buča, su taverna (tur.) posoda iz izdolbene buče (2, 437); kopa '(tur., chag.) 1. steklo; 2. (chag.) Pokal (2, 652). Trska. Cum., 25 gostilna (kabyk?) (Uig., Tur.); kape (tat.) Thür, Thor [vrata, vrata].

Ozhegov slovar

KABAK, a, m. V starih časih: pivnica (zdaj na splošno o restavracijah, zabavnih obratih, z vinom, hrano). Kakšen k. Ali so se tukaj dogovorili? (sklic: o neredu, zmedi, hrupu; razvozlano neodobravanje.).

| zmanjšanje. bučke, chka, m.

| prid. taverna, oh, oh. Gostilna Gol (stara). Kabak manire (tudi prevedeno: grobo; pogovorno).

Slovar Efremove

  1. m.
    1. Pijača (v ruski državi do leta 1917).
    2. prenos pogovorni Kraj, položaj, ki je podoben takemu obratu s svojo nerednostjo, hrupom, pomanjkanjem čistoče.
  2. m. lokalni. Enako kot: kostni mozeg (1 *).

Enciklopedija Brockhaus in Efron

- Prednika K. lahko štejemo za starodavno slovansko gostilno, kamor so ljudje prihajali piti in jesti, za pogovore in pitje s pesmimi in glasbo. V gostilnah zahodnih Slovanov so sodni izvršitelji ljudem prenašali vladne uredbe, sodniki so opravljali sodne postopke, reševali primere med novomašniki; gostilne so dolgo časa zamenjale mestne hiše in dvorišča. Od XI. sledove gostilne najdemo pri skoraj vseh Slovanih: najstarejše pijače, ki se prodajajo v gostilni, so kvas, pivo in med. Skoraj v vsakem mestu je bila ena gostilna, v drugih pa dve in štiri. Najprej zahodnoslovanski. gostilne so bile svobodne ustanove in so šele pozneje postale knežje, državne; potem so se začele pojavljati skrivne. Sledi gostilne blizu vzhoda. Slovani na jugu so preživeli najdlje. Ivan IV je v Moskvi prepovedal prodajo vodke, nekaterim stražarjem jo je dovolil piti, za njihovo pitje pa je zgradil posebno hišo z imenom K. (med Tatari je bila K. gostilna, kjer so prodajali hrano in pijačo). K. "na balčugu" se je zaljubil v carja in iz Moskve so začeli guvernerjem ukazovati, naj povsod ustavijo trgovino s pijačo, to je krčmo, in naj ustanovijo carje K. (približno 1555). Z njimi je prišla odkupnina. V carskih, moskovskih mestih so lahko pili samo kmetje in meščani; ljudje drugih razredov so doma pili pijačo in imeli pravico biti lastniki K. (na primer duhovščina in bojarji). Od takrat je šlo K. v Rusiji zelo hitro. Fletcher je zapisal, da je bil v svojem času (1588) K. že v vsakem večjem mestu, Boris Godunov pa je odkupnino K. začel v vseh mestih. Skupaj s carjem K. so se v mesta razširili tudi bojari. Hranjenje tamgoja in K. je od srede 16. stoletja postalo želeni cilj bojarjev in knezov. Leta 1651 so bile odkupnine uničene in K. so se imenovali kruzhechnyi dvorišča, "v vseh suverenih vaseh in mestih pa je bilo naloženo eno dvorišče kruzhechnyi." Leta 1652 so bili K. v lasti zasebnikov prepovedani in ostala je le ena državna prodaja po veri. Olearius je imel po vsej državi do 1000 kruzhechny hiš. Kljub odlokom iz leta 1651 in 1652 sta odkupnina in K. še naprej obstajala in kmalu celo prejela vladno odobritev. Iz Moskve Rusija K. v istem XVII. poskušal preseliti v Malo Rusijo, vendar tu ni mogel ukoreniniti: gostilna in šinok sta še do nedavnega ostala temeljna razlika med južnimi regijami. Rus s severovzhoda. Povečana pijanost v Kazahstanu je v vladajočih sferah zbujala "gnus" in leta 1746 je beseda "K." je bil nadomeščen z besedami "obrat za pitje". Najvišji nadzor nad prodajo vina v Kazahstanu je bil najprej zaupan carskim guvernerjem, nato pa je bil v pristojnosti ukazov, ki so urejali regije. V Moskvi in ​​v mestih, ki so ji šteli, je bila za to posebna ustanova, nov par ali četrt, znana od leta 1597 in z odlokom iz leta 1678 preimenovana v nov četrtinski red. Pod Aleksejem Mihajlovičem je bilo upravljanje K. konsolidirano v vrstnem redu velike palače in v redu Velike zakladnice. Vino so prodajali bodisi zvesti poljubci in glave, ki so jih izbrali predvsem trgovci in ljudje iz "prvih člankov", ali davčni kmetje. Zapisovali so si z izbirnih predmetov, jih prisilili k prisegi in poljubu križa. Kakršni koli izdatki gostilnskih vsot so bili opravljeni le z dovoljenjem guvernerja in po carjevih pismih, vedno pa je obstajal pridržek: "naj bo denar za izdatke pol manjši kot prej in še manj, da ne bi imela suverena blagajna težav." Pri zbiranju in shranjevanju vsot gostilne so bili sprejeti vsi možni previdnostni ukrepi; mimogrede, tam je bilo celo osebje gostilniških uradnikov. Vsak taverni predstojnik je moral poročati lokalnemu vojvodi in Moskvi in ​​šele leta 1667 so bili iz guvernerjevega urada odstranjeni tako kisselovali kot tudi poglavarji in podrejeni nadzoru zemskih starešin. Vsakemu K. je bila naložena določena plača, ki ji je bilo naloženo pobiranje z dobičkom. Vsak primanjkljaj se je štel za malomarnost in izbirni predmeti so morali iti v desno, kar je prešlo tudi na volivce. Poleg tega so bili gostilnskim izbirnim osebam zaupani opravljanje gostilniške dejavnosti in izterjava gostilniškega denarja. Leta 1699 so poljubce in glave zamenjali krčmarji, podrejeni burmisterjevi komori, ki je skrbela za pitje, ki pa je bila leta 1717 prenesena v zbornični kolegij.

Sre Trgovina s pijačo. Glej Pryzhov, "Zgodovina K. v Rusiji".

V. R.

Pojasnjevalni slovar živega velikega ruskega jezika, Dal Vladimir

m. pivnica, shinok; star. obkrožena; komično. ivan rumenjak; kraj prodaje vodke, včasih tudi piva in medu. Gostilna je pravzaprav obrat za pitje odkupnine. Videti ljudi, obiskati gostilne. Poiščite nagajivca v zaporu, pijanca pa v gostilni. Gostilna za lovca: kdor se želi zaviti (tava), in kdo noče iti mimo. Rojen v gostilni, krščen v vinu. Kjer je mozeg, je možic. Kjer je gostilna, tam je moj prijatelj! Gostilna je brezno in tam je brezno. In v gostilni ga prinesejo in prosijo za milost domov. Prisegnite, kamor želite, in se v gostilni pomirite! Pojdi v gostilno, pij vino, premagaj berače, boš archei. Pojdimo v cerkev! "Glej, umazano je." "No, potem v krčmo?" "Ali je res mogoče nekako iti pod ograjo?" Prišel je k maši - pokop, prišel je k maši - pokop; prišel v gostilno - točno tak! torej ravno prav. Spanje in ženska, gostilna in kopel - ena zabava! Pridelovalec tobaka k tobaku in pijanec v pivnici. Pijanec v cerkev, pa pravijo: v krčmo! Dve gostilni v vasi in cerkev na gori. Ne bo za kruh in za davke, ampak za krčmo in za tobak. Hodi iz kopališča - srbi, toda iz krčme se ne omahuje, brez uspeha. Bučke se bodo zmanjšale. dni, požiralniki za vodko v likerjih, na skupni paleti ali isti potovalni napravi v skrinji. dobavitelj.

Novoros. majhna, podolgovata buča, krčma, dno. tebek. Bučke v množini novoros. sončnična semena? za priboljške. Bučke, gostilna, ki spada v krčmo, pripisljivo Kabachnik m. Prodajalec pijač iz bučk; varuška, poljublja moški: ki preživi čas v gostilnah, ženska. prodajalka vodke oz

pitje v gostilnah. Čepenje, potepanje po gostilnah in pitje. Bučke, imejte krčmo.

Velika sovjetska enciklopedija

pivovarna v carski Rusiji 16. in 17. stoletja, prostor za državno ali komercialno prodajo alkoholnih pijač. Prvi K. se je pojavil v Moskvi v 50. letih. 16. stoletje Ivan IV. Vasiljevič je v Moskvi prepovedal prodajo vodke in za gardiste odprl K. Ves prihodek od prodaje opojnih pijač v K. je šel v blagajno. Od leta 1555 se je K. pojavil v drugih mestih in nadomestil stare pivnice (gostilne). V 17. stoletju. bilo jih je približno tisoč K. Leta 1746 so se K. preimenovali v "obrate za pitje", ime "K." preživel, pridobil skupni samostalniški pomen. Od leta 1863, po uvedbi državnega monopola na trgovino z vinom, so se začele imenovati državne vinoteke..

Kabaka - kaj je to? Kaj pomeni "taverna"?

Odgovori na vprašanje: 1

Kabaka - kaj je to? Kaj pomeni "taverna"?

Sleng

Sleng (iz angleškega sleng) so nova imena za znane besede ali sklope besed, ki jih uporabljajo različne vrste ljudi na različnih področjih. Na splošno je sleng nestandardni besednjak, ki združuje ljudi istega poklica in / ali podjetja.

V našem času so številni slengovski izrazi trdno uveljavljeni v našem knjižnem jeziku in jih aktivno uporabljajo skoraj vse skupine ljudi. Na primer, »napišite goljufivo listo« (namig, opomnik), »naredite frko« (povejte vsem, objavite jo), »ne uspejte na razgovoru« (zavrnite se za razgovor, ne najdite službe).

Glavna razlika med slengom, na primer, od pogovornih izrazov, je v tem, da ga v svojem pogovornem govoru uporabljajo izobraženi ljudje, ljudje podobnih poklicev, starosti itd. Pogosto je sleng tisti, ki določa pripadnost osebe določeni skupini (na primer ЗЫ - računalniški sleng, babica - kriminalni žargon). Poleg tega v različnih skupinskih krogih slengovske besede z enakim zvokom pomenijo popolnoma različne stvari (na primer CNC - seo, Internet in CNC - tovarniški stroj).

V ruskem jeziku se aktivno uporablja tudi običajni sleng, na primer bummer, showdown, бабка, hangout, policaj, zadolbat, smeti. To so besede, izposojene predvsem iz mladinskega ali kriminalnega slenga, vendar so postale običajne in razumljive skoraj vsem..

Mladinski sleng

Mladinski sleng običajno uporabljajo ljudje, stari od 12 do 25 let, da se zoperstavijo sistemu in staršem. Najpogosteje nastajanje slengovskih izrazov zadeva videz, oblačila, človeka samega, njegov dom in prosti čas. V bistvu je ustvarjanje slenga sposojanje tujih besed, okrajšav, ustvarjanje izpeljanih izrazov, lahko pa je tudi iz kakršnih koli združenj glede predmeta. V bistvu je mladinski sleng kodni jezik mladih.

Mladinski sleng se najhitreje spreminja. In to je povsem logično, hitra menjava generacij - vaše besede, vaš pomen.

Primeri tega najstniškega slenga vključujejo:

  • Internet - Internet;
  • Chikane je nor;
  • Comp - osebni računalnik;
  • Nerd je super profesionalec v čem, preveč časa izpopolnjuje in ne posveča pozornosti resničnemu življenju. Na primer piflar v računalniških igrah;
  • Rodaki so starši;
  • Tusa - zabava, skupna zabava v podjetju;
  • Khachi - ljudje s Kavkaza;
  • Chel je mladenič;
  • Shirka - droge, uživanje drog;
  • 2fast4u - Prehitro za vas (eng);
  • DDshnik - predvajalnik, ki povzroča škodo drugim likom v računalniških igrah;
  • Enostavno - preveč enostavno
  • Arta - tank iz sveta iger tankov, ki povzroča ogromno škodo.

Najstniški sleng in njegov pomen

Vsi najstniki žargona ne uporabljajo namenoma. Mnogi ga uporabljajo kot šalo in pogosto zaradi tega jih drugi vrstniki ne sprejmejo. Za najstnika je uporaba slengovskih izrazov igra, kodni jezik, ki ga večina odraslih ne more razumeti, zato se lahko mirno pogovarjate o čemer koli. V večini primerov, ko se starajo, mladinski sleng izgine iz pogovornega govora in najstnik začne stvari imenovati za stvari..

Vpliv mladinskega slenga

Načeloma ni nič narobe z uporabo slenga, kadar komunikacija v njem ne presega obsega in hkrati oseba razume razliko med pogosto uporabljenim pogovornim govorom in tem stripovskim, kodnim (pogosto začasnim) jezikom. A če se zaradi zavrnitve splošno sprejetih norm v prehodni dobi zgodi groba zavrnitev "normalnega", potem je to že problem.

Bistvo je, da so vse naše misli tesno povezane z besedo in ne s podobo, kot pri živalih. Zato najstnik z izrazi slenga začne ne samo govoriti v njem, ampak tudi razmišljati. Kot rezultat, sleng pronica v vsa področja njegove dejavnosti in se ukorenini, tako da včasih tudi sam potrebuje prevod iz "običajnega" v "svoj" jezik.

Kasneje se bo sleng zelo težko znebiti. Ampak to je povsem dosegljivo. In za to se bo treba zavestno potruditi..